Preden smo posvojili naši prvi dve mački, sem se spraševala, kako jima bomo zagotovili ustrezno bivališče, v katerem bosta zdravi in zadovoljni. Vedela sem, da morata biti ves čas v varnem okolju, kajti le tako bom odgovorno poskrbela zanju, prav tako, kot nam to veleva tudi naša zakonodaja:
4. člen (naloge skrbnika hišne živali): (1) Skrbnik hišnih živali mora storiti vse potrebno, da zagotovi dobro počutje živali, ki so v njegovi oskrbi, in preprečevati vzroke, ki lahko povzročijo bolečine, poškodbe, bolezni ali motnje v obnašanju živali. (Pravilnik o zaščiti hišnih živali, UL RS 51/2009)
Zato sta bili muci ves čas v stanovanju, ki ima zamrežena okna.
Počasi se je v meni vseeno naselil dvom o pravilnosti mojega ravnanja, kajti ena od mačk je včasih prežala pri vhodnih vratih in ob moji nepazljivosti nekoč celo smuknila na hodnik. Seveda smo takoj preprečili njen pobeg, a dvomi so ostali. Si želi ven, na prostost?
Sklenila sem preveriti in kupila oprsnico s povodcem, prav za mačko. Opremila sem jo in jo nesla ven. Ampak groza, panika! Mačka se ni niti upala s tačkami dotakniti tal, tesno se me je oklenila in vame globoko zarila vse kremplje. Pretresljivo je mijavkala in takoj sva bili nazaj, varno za trdno zaprtimi vrati.
Zdaj mi je jasno. Mačka je radovedno bitje, zanima jo, kaj imam v predalu, pa v torbici, pa v vsak lonec bi vtaknila svoj smrček, zato jo tudi zelo zanima, kam vsak dan odhajam na ono stran vhodnih vrat?
Ampak oditi od doma, njenega ljubega, varnega doma, tega si prav res ne želi, tukaj je vendar ves njen svet, ki ga pozna in v katerem se počuti varno.
Janja Sever
